Lead

May 13 06 7:11 AM

Tags : :

KALENDAR NA MUBAREK DENOVI I NOCI VO 2006.g. - 1426 /1427.h.g

Dragi braka i sestri vo islam,
Es-selamu alejkum!


Obnovuvanjeto na znaenjeto i se sto e propisano e dolznost na sekoj iskren pocituvac na svojata vera. Vo taa cel i nie da sobereme malku volja i da go obnovime svoeto znaenje i da se prisetime na veke objavenoto vo nasiot Web magazin, a vo ovaa prigoda vi nudam datumi na mubarek noki i denovi vo 2006 god. - 1426/1427 h.g. i kratok tekst za sekoj datum poedinecno.

Kalendar na mubarek noki i denovi 2006 g. - 1426/1427 h.g.

Mubarek dni i noki predstavuvaat odbrani vremenski periodi koi, spored islamskoto ucenje, imaat poznacajna vrednost od drugite vreminja. Za nekoi denovi i noki i nivnite isklucitelni vrednosti postoi potvrda vo Kur`an i verodostojnite Pratenikovi a.s. hadisi. Tie denovi i noki se tesno vrzani za znacajni nastani vo povesta na islamot i odraz se na golemata Bozija milost kon lugjeto. Vratata na Bozjata milost e sekogas otvorena, a posebno vo tie denovi i noki. Vo poveketo mubarek denovi i noki se preporacuva dobrovolen ibadet (namaz, post, dova, zikr, ucenje Kur`an).
Bozjiot Pratenik Muhammed s.a.v.s., vo eden hadis rekol: "Najdobar den, vo koj sonceto se rodilo, toa e petok. Toj den e stvoren Adem, toj den e voveden vo dzennet i toj den izlegol od nego."
Pokraj nokta vo oci na petok, vo verodostojnite hadisi se spomenuva kako posebna vredna i nokta vooci ponedelnik.
Go molime Allah dz.s. da ni pomogne na patot na vetenata tradicija, i da so Vasa pomos i zaedno so Vas, ovaa ubava, covecka i korisna tradicija, vo razlicito vreme i na razlicni mesta postane vecna. Amin!
"Koga covek ke umre, prestanuvaat negovite dela, osven vo tri slucai: ako stavi (vo vakuf) trajna sadaka, ako ostavi znaenje, so koe drugite se koristat i ako ostavi dobro dete koe za nego dova ke uci" (Hadis, go prenesuva Muslim)


VES-SELAMU ALEJKUM VE RAHMETULLEHI VE BEREKATHU


Podsetnik na znacajni datumi:

Jevmul-arefe - Den na stoenje na na Arefat -09.januar 2006.g./09. Zul-hidzdze 1426.h.g.
Kurban bajram - prv den - 10.januar 2006.g./10.Zul-hidzdze 1426.h.g.
vtor den - 11.januar 2006.g./11. Zul-hidzdze 1426.h.g.
tret den - 12.januar 2006.g./12. Zul-hidzdze 1426.h.g.
cetvrti den -13.januar 2006.g. /13. Zul-hidzdze 1426.h.g.
Nova hidzretska 1427. godina – 30.januar 2006.g./01.Muharrem 1427.h.g.
Jevmul-Asure - 08.februar 2006.g./10.Muharrem 1427.h.g.
Mevlud - ragjanje na Muhammed, a.s. - 10. april 2006.g./12.Rebiu-l-evvel 1427.h.g.
1. mubarek noc – Lejletu-r-regaib - 27.juli 2006.g./02.Redzeb 1427.h.g.
2. mubarek noc–Lejletu-l-Mi'radz–Den na Vakif-20.avgust 2006.g./26.Redzeb 1427.h.g.
3. mubarek noc – Lejletu-l-berat - 07.septembar 2006.g./14.Sa\'ban 1427.h.g.
Pocetok na ramazanskiot post - 23.septembar 2006.g./01.Ramazan 1427.h.g.
Den na pobedata na Bedr- 09.oktombar 2006.g./17.Ramazan 1427.h.g.
Vleguvanje vo l’tikaf ( pose ikindija ) - 12.oktombar 2006.g./20.Ramazan 1427.h.g.
Lejletu-l-kadr - 18.oktombar 2006.g./26.Ramazan 1427.h.g.
Ramazanski bajram
- prv den - 23. oktombar 2006.g./01.Sevval 1427.h.g.
vtor den - 24. oktombar 2006.g./02.Sevval 1427.h.g.
tret den - 25. oktombar 2006.g./03.Sevval 1427.h.g.
Jevmul-arefe(Den stoenjenje na Arefat) -29.decembar 2006.g./09.Zul-hidzdze 1427.h.g.
Kurban bajram
- prv den - 30.decembar 2006.g./10.Zul-hidzdze 1427.h.g.
vtor den - 31.decembar 2006.g./11. Zul-hidzdze 1426.h.g.



1. mubarek noc – Lejletu-r-regaib
27.juli 2006.g. / 02.Redzeb 1427.h.g.


Lejletur-regaib e poznata i kako "nok na zacetokot" i "nok na zelbite". Vo Kur`an i verodstojnite hadisi nema potvrda za nejzinite izraziti vrednosti. Se obelezuva kako nok vo koja e nagovesteno doagjanjeto na posledniot Bozji pratenik Muhammed s.a.v.s.



2. mubarek noc–Lejletu-l-Mir'radz–Den na Vakif
20.avgust 2006.g. / 26.Redzeb 1427.h.g.


"Lejletul-Mi'radz e nok za koja zboruvaat i Kur'an i Hadis, a pod ovaa odrednica se podrazbiraat i Isra (polnoknoto patuvanje od Mekka do Kuds Erusalim) i Mi`radz (vozdignuvanje na Bozjiot pratenik do Sidretul-munteha), koi se slucija vo ista nok.
Spored izvesni izvori, ovoj nastan se slucil vo eden od najteskite periodi na pratenistvoto na Muhammed s.a.v.s., neposredno posle senetul-huzna (godina na tagata) vo koja Pratenikot s.a.v.s., izgubi dvajca najgolemi naslonuvaci, pomagaci i zastitnici megju lugjeto, h. Hatidza i Ebu Talib. Posle taa zaguba, Pratenikot otide vo Taif da tamosnite ziteli gi povika vo islam, no namesto pristanuvanje go proteraa so kamenja i pogrdni zborovi. Vo tie momenti Pratenikot a.s. barase zastita od Najgolemiot zastitnik i Allah dz.s. go izraduva so Isra i Mi`radz. Celiot ovoj nastan e precizno izlozen i do detali objasnet so brojni hadisi i povesni dela.

Vo Kur`an za Isra e zabelezano: "Neka e slaven Onoj Koj go provede Svojot rob od Mesdzidul-Haram (Kaba( do Mesdzidul-Aksa (Kuds) cija okolina ja blagoslovivme kako bi mu gi znamenijata Nasi pokazale. Navistina Toj se slusa i se gleda." (El-Isra, 1.) Na Mi`radz Pratenikot a.s. e vozdignat na najvisokoto nebo i stoel vo blizina na Vozviseniot Gospodar, precekoruvajki ja granicata koja ne e dopusteno da ja precekorat ni samite meleki. Tuka vide znamenija koi coveckoto oko ne videlo, niti ke vidi do Sudniot den. Kur`an toa go potvrduva so zborovite: "A Go vide i vtor pat, kaj Sidretul-muntehaa, kaj nea e dzennetskoto prestojuvaliste. Koga Sidra ja prekrivase ona sto ja prekrivase, pogledot ne mu skrsna niti precekori. Vide najvelicestveni znamenija na Gospodarot svoj." (En-Nedzm,...)
Na Mi`radz na Muhammed s.a.v.s. objaven mu e propisot za namaz koj e, spored negovite zborovi, "Mi`radz (duhovno vozdignuvanje) na mislimani", a objaveni se i trite posledni ajet i od sura El-Bekara.
Ne e precizno zabelezano koga bila nokta na Isra i Mi`radz. Sigurno e deka bila pred Hidzra, bez ponatamosni preciziranja, no pretpostavka e da toa bilo 26. nok od mesec Redzeb.



3. mubarek nok – Lejletu-l-berat
07.septembar 2006.g. 14.Sa'ban 1427.h.g.


Spored nekoi preedanija, vo nokta Berat objaven e ajetot za promena na kibla: "I svrti go liceto svoe kon cesniot hram (Ka`ba)...." Dotogas muslimani se svrtuvaa sprema Kuds (Erisalim), a od togas se svrtuvaat kon Kaba (Mekka). Vo ovaa nok se vrsi raspored za narednata godina, a vo Lejletul-kadr na melekite im biduva naredeno da toa go izvrsat.
Nokta Lejletul-Berat ima poveke iminja: nok plovina na Saban, nok na oprost i osloboduvanje, nok na izlaganje na delata, nok na raspored i odluka. Bozjiot pratenik rekol: "Koga ke nastapi 15. nok na Saban, provedete ja vo nafile (namaz), a denot koj sledi vo post." (Ibn Madzdze)



Pocetak na ramazanskiot post
23.septembar 2006.g. / 01.Ramazan 1427.h.g.


Prviot den na mesec Ramazan, najodbraniot mesec vo hidzretskata godina, izdvoen e kako pocetok na post, koj trae vo tekot na celiot ovoj mesec, od zora do zaogjanje na sonceto. Site denovi na Ramazan imaat posebna vrednost. Brojni se kur`anskite ajeti i Pratenikovi a.s. hadisi koi zboruvaat za znacenjeto i vrednosta na Ramazan, ibadetot vo negovite noki i postot vo negovite denovi. Vo Kur`an se prezentirani osnovnite propisi za post, a vo hadis dodatno se pojasneti.

Osnovata na postot e kur`anskiot ajet: "Vi se propisuva post, kako sto im e propisan i na onie pred vas da bi se od grev cuvale."
Za postot neodvoeno se vrzuva i teravih-namaz koj se klanja posle jacija-namaz. Ovoj namaz se klanja vo dzemaat, a se sostoi od 20 rekati. Vtemelen e na hadisot vo koj Muhammed s.a.v.s., veli: "Koj klanja niz ramazan (teravih namaz), veruvajki i nadevajki se ( na nagrada), ke mu bidat oprosteni malite grevovi koi gi napravil." (Mutefekun alejhi)


Den na pobedata na Bedr -
09.oktombar 2006.g. / 17.Ramazan 1427.h.g.


Na ovoj den 2. godini po Hidzra (624) na Bedr se sluci prviot oruzen sudir pomegju muslimani i mekkanskite musrici. Vo ovaa bitka, protiv iljada musricki, trista i cetirinaset muslimanski borci izvojuvaa pobeda, so Bozja pomos. Karakteristikata na denot na pobedata na Bedr i nokta koja mu prethodela sodrzana e vo Bozjata pomos na muslimanskite borci so vojska meleki. Vo nokta vooci borbata, Bozjiot Pratenik na Vozviseniot Allah dz.s. mu upati dova i taa e uslisana na denot na borbata. Istoriografite imaat zabelezano precizni podatoci za ovoj sudir.



Lejletu-l-kadr
18.oktombar 2006.g. / 26.Ramazan 1427.h.g.


Lejletul-kadr e nok vtemelena na Kur`an i Hadis. Najznacajna vo godinata e zatoa sto vo nea pocnala objavata na Kur`an. Ne e precizno naznaceno koga taa nastapuva, no na osnova na Kur`an i Hadis se pretpostavuva deka toa e 27. nok od Ramazan, a Bog najdobro znae. Lejletul-kadr e nok ne odredba, nok na sudbinata. Vo ne se odreduva sudbinata za narednata godina i se zapisuva vo Levhi-mahfuz. Nejzinata vrednost e "Pogolema od iljada meseci vo koi nema takva nok". Toa priblizno iznesuva 83 godini, sto e pogolem vremenski period od prosecniot covecki vek. Preporaclivo e da se sprovede vo ibadet. Za nea zboruva i istoimenata kur`anska sura (poglavje): " Nie go pocnavme (Kur`an) da go objavuvame vo nokta Kadr. A sto ti misls sto e nok Kadr? Nokta Kadr e podobra od iljada meseci, melekite i Dzibril, so dozvola na Gospodarot se spustaat vo nea za odluka sekoja. Sigurnost e vo nea se dodeka ne zazori. (El-Kadr)
"Nie ja pocnavme (knigata) da ja objavuvame vo Blagoslovena nok." (Ed-Duhan,3.)
"Koj ke ja sprovede Lejletul-Kadr na kijam (vo ibadet), veruvajki i nadevajki se (na nagrada), ke mu bidat oprosteni (malite) grevovite koi gi napravil." (Mutefekun Alejhi)



Ramazanski bajram
Prv den - 23. oktombar 2006.g. / 01.Sevval 1427.h.g.

Ovoj bajram nastapuva na prviot den po zavrsuvanjeto na ramazanskiot post i trae tri dena. Vo denovite na Ramazanskiot bajram muslimanite dostoinstveno i so radost go obelezuvaat zavrsuvanjeto na postot i ispolnuvanjeto na naredbata na Allah dz.s.
Vo ovie denovi na muslimanite ne ime dozvoleno da postat:
"Denovite na tesrik se denovi vo koi s ejade i pie." (Muslim)
Se izbegnuvaat da se rabotat i drugi raboti, so isklucok na onie cei izvrsuvanje na moze da se odlozi, za sto ne postoi potvrda vo verodostojnite izvori.
Osnova za utvrduvanje na posebnosta na bajramskite denovi e Pratenikoviot a.s., Hadis, koj go prenesuva Enes: "Koga Muhammed se preseli od Mekka vo Medina, zitelite na Medina imaa svoi dva praznika, vo koi se zabavuvaa i se veselea. Muhammed a.s. togas im rece: "Allah vi gi zameni ovie dva praznici so dva podobri, Ramazanskiot i Kurnab- bajramot." (Nesai i ibn Haban)



Ramazanski bajram
vtor den - 24. oktombar 2006.g. / 02.Sevval 1427.h.g.

Ramazanski bajram
tret den – 25. oktombar 2006.g. / 03.Sevval 1427.h.g.

Jevmul-arefe - Den na stoenje na Arefat
29.decembar 2006.g. / 09.Zul-hidzdze 1427.h.g.

Kurban bajram
Prv den - 30.decembar 2006.g. / 09.Zul-hidzdze 1427.h.g.

Kurban bajram
Vtor den - 31.decembar 2006.g. / 09.Zul-hidzdze 1427.h.g.

Blagodarnost na Vozviseniot i Edinstven Allah dz.s. sto mi ovozmozi da, i na ovoj nacin vi posakam na site Vas, da vo cvrstata vera Allahova dz.s. i lubov prema Bozjiot pratenik Muhammed s.a.v.s., i so negova pomos gi daruvame nasite dela vo cel ostvaruvanje na poznatite nacela so koi Misliman se obvrzuva na drustvena aktivnost vo duhot na islamskite propisi i da udovoli na Nardebata Bozja.

Milostiv Boze, napravi ja objavata na ovoj prilog iskra na lubov kon Tebe, cist od dvolicnost i zelba za ugled i slava.
Dragi Allah, napravi da se ona, sredstvo za postignuvanje Tvoja milost i zadovolstvo i vrska so Tvojot milenik Muhammed s.a.v.s. koj e osvetlen so spoznavanjeto vo Tebe, kako zvezda najsilno da zasveti na ovoj dunjaluk i da osvetli milioni lugje so veruvanje vo Tebe, I imeto Tvoe ALLAH. Blesokot negov so svetlo gi bleska coveckite srca na site kontinenti i neposredno ja probiva i razgonuva temninata za zabluda i otugjuvanje od Tebe koj SI najgolema vrednost na covekoviot um i srce. Toj blesok ostanuva aktiven se dodeka sonceto na nebo sveti i ja osvetluva Zemjata i site planeti koi go pratat.
"Islam e vera koja Allah ja odbra za sebe i cii osnovi gi zacvrsti so vistina. Prati objava kako svetlo cij plamen e nezgasiv, svetlost so koja nema temnina, cest za onoj koj ja sledi, mir za onoj koj vo nea ke vleze, upat za onoj koj ja prati, znaenje za onij koj svaka i presuda za onoj koj sudi".
(Ali b. Ebu Talib).


Boze Milostivi, ako nie te zaboravime Tebe, nemoj Ti da ne zaboravis nas, ako pogresime , podari ni snaga na Ademovoto a.s. pokajuvanje, ako nas ne zamraci krivoverstvo, osvetli ne so Ibrahimovoto a.s. pravoverstvo, ako nas ne zadesi nesreka, pousi ne so Nuhovata a.s. lagja, ako ne fati strav od silnikot, osposobi ne so Musaovata a.s. hrabrost, ako bideme isterani od domovite nasi, osnazi ne so Muhammedovata a.s.v.s., zelba za vrakanje.
Boze Semozen, soedini gi nasi srca vo vera i lubov. Zacvrsti gi nasite cekori vo vistina i pravda.
Zasili ja voljata nasa vo bratstvo i sloga



Rabbi jessir ve la tuassir Rabbi temmim bil hajr. Amin!
Boze, olahkaj, a ne otezaj, Boze, zavrsi s dobrim. Amin!

VES-SELAMU ALEJKUM VE RAHMETULLEHI VE BEREKATHU !!!